Razvoj i planiranje na turizmot (Makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Razvoj i planiranje na turizmot (Makedonski)". Rad ima 11 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.


Predmet: Razvoj i planirawe na turizmot
Tema: Turizam i razvoj
Skopje, Januari, 2009
Voved
Za da po~neme da pi{uvame {to e rast i razvoj vo turizmot, treba da gi objasnime poimite. Pod poimot ekonomski rast podrazbirame zgolemuvawe na nacionalniot proizvod, odnosno kvantitativna promena koja sekoga{se iska`uva so fizi~ki pokazateli.ekonomskiot rast vo osnova se vrzuva za ekonomskata struktura ,ekonomskiot sistem i ekonomskata politika na edna zemja. Za razlika od poimot ekonomski rast, poimot ekonomski razvoj e proces koj e naso~en kon unapreduvawe od edna zemja, izrazen preku zgolemuvaweto na dohodot po `itel. Vo su{tina, so razvojot se iska`uva nova, podobra sostojba od onaa vo koja se nao|ame,odnosno posakuvana sostojba kon koja se te`nee. Od iznesenoto mo`e da se konstatira deka osnovnata zada~a na ekonomskiot razvoj i na sekoj drug razvoj e nadminuvawe na siroma{tijata. Od aspekt na vakvite koncepciski gledi{ta mo`e da se zboruva i za razvojot na turizmot, koj ima za zada~a nadminuvewe na siroma{tijata i podobruvawe na kvalitetot na `iveewe. Sostojbata koja vo nekoi sredini se smeta za siroma{tija, vo nekoi drugi sredini mo`e da ima sosema drugi konotacii. Analogno na poimite ,, stopanski rast,, i ,, stopanski razvoj,, mo`eme da zaklu~ime koe e zna~eweto na poimite ,, turisti~ki rast,, i ,,turisti~ki razvoj,,. Poimot turisti~ki rast ozna~uva postojano zgolemuvawe na turisti~kiot promet, odnosno porast na turisti~kiot promet vo odnos na predhodniot period. Turisti~kiot rast mora da bide iska`an vo fizi~ki pokazateli ili vo finansiski pokazateli. Poimot turisti~ki razvoj e proces vo koj turizmot vo pomala ili pogolema merka predstavuva naglasen pravec vo razvojot na odredeno podra~je. Na turistite razvojot na turizmot treba da im donese potpolna satisfakcija, bidej}i bez turisti nema razvoj. Su{tinata e vo toa {to so razvojot na turizmot na turistite treba da im se ovozmo`i zadovoluvawe na potrebite od strana na site u~esnici koi ja kreiraat turisti~kata ponuda. Vo sovremeniot svet se nastojuva razvojot da se predvidi, planira i kontrolira, odnosno so razvojot da se menaxira (upraviva). Bidej}i tirizmot ne e isklu~ok, se nastojuva razvojot na turizmot svesno da se naso~uva kon posakuvanite celi. Od ekonomski aspekt menaxiraweto so rzavojot na turizmot mo`e da se definira kako ,, proces na ostvaruvawe na formuliranite op{testveni celi i posakuvanata stuktura na ekonomskiot mehanizam.
Turizmot kako faktor za razvoj
Kako sekoja ~ovekova aktivnost , taka i aktivnostite vo slobodnoto vreme mo`at da imaat pozitivni i negativni efekti za u`esnicite vo niv i za onie koi posredno treba da gi po~uvstvuvaat rezultatite od tie aktivnosti. Turizmot pripa|a na onie aktivnosti koi ~ovekot gi izveduva vo svoeto slobodno vreme. Ovie aktivnosti koi po svojata priroda se najslo`eni. Brojnite ekonomski funkcii i soodvetnite ekonomskite efekti od razvojot na turizmot, primarno go smestuvaat turizmot vo ekonomskata kategorija. Porastot na `ivotniot standart i brziot tehnolo{ki razvoj, osobeno razvojot na soobra}ajnite sredstva, ovozmo`ija vo ,, krugot ,, na sovremenite turisti~ki dvi`ewa da se najdat golem broj dale~ni destinacii, se u{te ekonomski nedovolno razvieni. Prisustvoto na turisti od razvienite sredini vo ovie zemji vnesuva vistinski op{testven i ekonomski {ok, bidej}i se raboti za brz i, za tie sredini, se u{te neprifatliv i nepodgotven nastan. Golemite razliki me|u turistite i lokalnoto naselenie vo mnogu receptivni zemji dovelo do golemi promeni vo op{testveno-ekonomskata konstelacija na receptivnite zemji. Drugiot problem se povrzuva so za{titata na prirodata, pred se na prirodnite resursi. Takviot pristap dovede do primena na ekolo{kite principi vo razvojot i planiraweto na turizmot, odnosno potencirawe na principot na za{tita na osnovniot turisti~ki resurs i prirodata. Taka o`iveaja inaku sekoga{ prisutnite tezi za za{tita na prirodnite resursi pri razvoj na turizmot. Vo ovaa smisla naj~esti se zabele{kite deka so turisti~kata gradba se okupiraat atraktivnite prostori, so koi se degradira prirodniot prostor i ramnote`ata vo prirodata. Za da vidime kako se odviva razvojot na turizmot ke gi pogledneme trite hipotezi:
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET