Političke Partije (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Političke Partije (makedonski)". Rad ima 9 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

Voved: Definirawe na politi~kite partii
Postojat golem broj na definicii za toa {to se politi~ki partii eve nekolku od niv:
*Partiite se slobodni sojuzi na istomislenici, koi pravat golem broj na programski predlozi za re{avawe na problemite vo dr`avata i kandidiraat svoi ~lenovi za parlamentarni mandati i rabota vo vladata, za da po uspe{nite izbori vo ovie institucii bi mo`ele da gi ostvarat svoite programi.
*Politi~kite partii slu`at za povrzuvawe na op{testvoto t.e gra|anite so vlasta.
*Politi~kite partii pretstavuvaat zdru`uvawe na lu|e koi imaa isto ili sli~no politi~ko, socijalno i stopansko mislewe, sli~en ili ist pogled na svet se so cel da dobijat pogolemo vlijanie vo dr`avniot `ivot.
Samoto ime partija poteknuva od latinskata imenka “pars” (del), ili od glagolot “partire” (deli) i ozna~uva del od najgolemata op{testvena zaednica odnosno dr`ava.
Naukata {to se zanimava so izu~uvawe na politi~kite partii se narekuva partologija.
Nastanok na politi~ki partii
So terminot politi~ki partii se sre}avame u{te kaj misliteli od drevnoto minato. Taka Aristotel pi{uva za borba me|u partiite na `itelite od morskoto krajbre`je so onie od planinskite predeli na Atika, vodena vo VI vek p.n.e. Isto taka vo stariot rim se vodele borbi pome|u “ optimati “ i “ populari “, {to dava do znaewe deka u{te toga{ postoele politi~kite partii kako pove}e ili pomalku cvrsti grupacii.
Vo sredniot vek postoele i borbi vo Anglija pome|u partiite na Crvenite i Belite rozi. Sepak za partii vo vistinska smisla na zborot mo`e da se govori vo vremeto na politi~kite i religioznite dvi`ewa vo XVI i XVII vek i vremeto na bur`oaskite revolucii ( pred se angliskata revolucija ).
Razvojot na modernite partii kako cvrsta grupacija e karakteristika za XVIII i XIX vek. Vo politologijata e opfateno Veberovoto tvrdewe za evolucija na politi~kite partii: od prvite aristokratski koterii ( kru`oci ), preku politi~ki klubovi do nivno prerasnuvawe vo sovremeni masovni politi~ki partii. Ovie tri stepeni od razvitokot ednostavno gi pominale samo dve partii vo svetot i toa vo Anglija: Liberalna ( Vigovska ) i Konzervativna ( Torievska ). Ovie dve politi~ki partii bile relativno cvrsti partii koi imale svoi stavovi za odredeni politi~ki pra{awa, i se distancirale od dr`avnoto vodstvo ( vo partiski sistem ). Pojasno obele`ani partiski grupi se obrazuvale vo tekot na amerikanskite borbi za nezavisnost, Francuski revolucii i germansko ustavno dvi`ewe.
Klasifikacija na politi~kite partii
Razlikuvawe na politi~kite partii po stepenot na organiziranost
Partija na izbira~i: koga bile formirani prvite partii tie imale mnogu mal broj na ~lenovi. Uglednite lu|e se zdu`uvale vo labavi zaednici, i ~esto rabotata {to ja vr{ele vnatre vo partijata bila volonterska (vo po~esnite partii). Deneska se po~esto se govori za partija na izbira~i. Pri toa se misli na faktot deka brojot na izbira~ite na edna partija e mnogu pogolem od brojot na nejzinite ~lenovi. Vrskata {to se odr`uva so partijata vo ovoj slu~aj e slabo izrazena.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET