Prostitucija (Makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Prostitucija (Makedonski)". Rad ima 20 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

Prostitucija
Voved
Koga stanuva zbor za prostitucijata, taa naj~esto se imenuva so ‡ najstariot zanaet, {to zna~i deka postoi kolku {to postoi i ~ove~kata civilizacija. Spored Avgust Farel, koga ~ovekot dostignal izvesen primitiven stepen na kultura, toj ve}e ja razlikuval polzata koja mo`el da ja u`iva od li~niot imot, ne samo od zemjata i plodovite na trudot, tuku i od poseduvaweto na drugi lu|e, {to dovelo do robuvaweto. Bidej}i posilen ma{kiot rod nabrgu umeel da go zdru`i zadavoluvaweto na svoite seksualni potrebi so koristeweto na imotot, stavaj}i ja `enata, kako poslaba od sebesi, s# pove}e pod svoja vlast i eksloatiraj}i ja. Imeno, taka `enata stanala predmet na proda`ba, kupuvawe i razmena, predmet, koj na kupuva~ot, pokraj zadovolstvata na negovite seksualni barawa mu nosela i poslu{en i vreden rob, i kone~no, rodilka na deca t.e. izvor na nova rabotna raka.
Prostitucijata se pojavila vo mugrite na ~ove~kata civilizacija, opstojuva niz celiot istoriski razvoj na op{testvoto, a sega{nite nejzini manifestacii pote{ko e da se kontroliraat. Prostitucijata denes ja grupirame vo redot na pojavite so negativen op{testven predznak na skalata na op{testvenite vrednosti, ili taa se odreduva kako devijantna pojava (otstapuva od prose~noto, normalnoto, op{toprifatenoto vo odredena op{testvena grupa), kako i sociopatolo{ka pojava (kako {to se zloupotrebite na drogi, prostitucijata, alkoholizmot, seksualnite devijacii itn). Sovremenite prou~uvawa poka`uvaat deka site ovie pojavi se me|usebno povrzani, usloveni i vlijaat edni vrz drugi. Na granicata na slobodata vo qubovta i osloboduvaweto na seksualnosta, primitivizmot, tradicionalizmot i tabuite, po~nuvaat pojavite na socijalna patologija so lesen premin kon kriminalitet od najte`ok obik, kako {to e trgovijata so belo robje.
Seksualniot odnos se izrazuva i ostavuva kako razmena na polova energija me|u dvata razli~ni pola kade {to treba da e vgradena i me|usebnata qubov. Dokolku ne e vgradena qubovta, toga{ seksualniot odnos se sveduva na animalen. Naj~esto zadovoluvaweto samo na toj seksualen nagon se ostvaruva so kupuvawe objekt koj }e gi pru`i tie zadovolstva, pri {to stanuva zbor za najprost oblik na trgovija so sopstvenoto telo za stapuvawe vo ramodu{ni seksualni odnosi na lice od `enski pol so slu~aen minuva~ od ma{ki pol. Ili ednostavno re~eno stanuva zbor za trgovija so svoeto telo. I kolku {to opstojuva ovaa pojava, tolku trae i razmislata za nejzinoto suzbivawe. No, zabele`livo e deka i kolkavi merki da se prezemat od strana na dr`avata za nejzino suzbivawe, ovaa pojava i ponatamu se {iri i metastazira. Vo vreme na ekonomska kriza, koga mladite bescelno `ivurkaat nevraboteni, vo te{ki materijalni uslovi toga{ vo korelacija so s# pogolemoto konzumirawe na alkoholot i s# pogolemoto u`ivawe na opojnite drogi doveduva do regrutirawe na mnogu mladi devojki (i mom~iwa) aktivno da se zanimavaat so ovoj zanaet. Sekako tranzicijata i osiroma{uvaweto na naselenieto go podgrevaat najstariot zanaet.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET