Odbranbeni mehanizmi (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Odbranbeni mehanizmi (makedonski)". Rad ima 16 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

JIE Univerzitet - Тетово
Fakultet za jazici, kulturi i komunikacija
Predmet : Пsihologija
Seminarska rabota
Na tema: Odbranbeni mehanizmi
ID: 118178
Sodr`ina :
1. Voved .........................................................................................................3
2. Psihoanaliti~ki pogledi....................................................................4
3. Anksioznost.............................................................................................6
4. Mehanizmi na odbrana sporad Ana Frojd ........................................8
5. Adaptivni odbranbeni mehanizmi ..................................................10
6. Patolo{ki aspekti na odbranbenite mehanizmi.........................11
7. Zaklu~ok ................................................................................................15
8. Koristena literatura ........................................................................16
Voved
Vo tekot na site fazi od svojot razvoj, ~ovekot e soo~en so siтuacii vo koi negovite potrebi ne mo`at da bidat zadovoleni. Neuspehot ili spre~enosta vo realizacija na `elbite ili nagonite vo bilo koja oblast od ~ovekovoto egzstirawe predizvikuva kaj individuata vnatre{na napnatost (anksioznost) i strav. Nevozmo`no e za podolgo vreme da se izbegnat okolnostite koi doveduvaat do frustracija i konflikt. Vo razvojot na li~nosta, od ranoto detstvo do zrelata doba, se formiraat odredeni oblici na reagirawe koi ovozmo`uvaat povtorno vospostavuvawe na ramnote`a- psihi~kata homeostaza, kako konstantna tendencija na li~nosta.
So cel da ja ubla`i taa napnatost i da go eliminira stravot, spored Ana Frojd, Jas (Ego), kako edna od komponentite na li~nosta, sozdava odbranbeni mehanizmi, so ~ija pomo{ se obiduva da gi neutralizira nagonskite impulsi koi ne mo`e da gi usoglasi so vnatre{nite standardi i nadvore{nata realnost. Spored nea, odbranbenite mehanizmi se na{ata osnovna strategija vo soo~uvaweto so nagonite i sovesta vo nas, od edna strana, i ~esto zagrozuva~i na relitetot okolu nas, od druga strana. Sami po sebe tie ne se nitu pozitivni nitu negativni. Ona {to e va`no e vo kolkava mera i koi od niv voobi~aeno gi koristime .
Posebno treba da se istakne deka individuata ne e svesna za sozdavaweto na vakvite mehanizmi na odbrana, tie se sozdavaat na nesvesno nivo na psihi~kiot `ivot, zna~i se produkt na nesvesnoto .
Psihodinamikata na odbranbenite mehanizmi e fundamentalno otkritie na psihoanalizata. Tie ni ovozmo`uvaat da izlezeme na kraj so se ona vo nas {to go smetame za neprifatlivo, neudobno, stresogeno; se ona so koe{to se soo~uvame i pritoa ni predizvikuva napnatost, neprijatnost, zagrozenost. So pomoш na odbranbenite mehanizmi ja so~uvuvame sopstvenata sigurnost, udobnost, preku izbegnuvawe na direktna konfrontacija, konflikt i borba. Bez poznavawe i sposobnost za prepoznavawe na odbranbenite mehanizmi te{ko e vospostavuvawe na realen i kriti~ki odnos sprema sebe i drugite luge.
Psihoanaliti~ki pogledi
Kako prv psihoterapevt, po~nuvajki pred okolu 100 godini, Frojd tretiral mnogu pacienti so stravovi i anksiozni reakcii. Se pra{uval kako ovie emocii da se objasnat. Negovoto objasnuvawe zapo~nuva so novoroden~e, vodeno od sopstvenoto id (toa), vo zadovoluvaweto na svoite potrebi (za hrana, urinirawe, defekacija, udobnost, vnimanie i qubov, dopirawe i setilna stimulacija). Ako ovie potrebi ne bidat zadovoleni deteto iskustvuva anksioznost (blaga forma na prviot stres - traumata na ra|aweto). Za olesnuvawe na anksioznosta, del od id se razviva vo vtor del od detskata li~nost, misle~ki, razumen, percepira~ki, samokontrolira~ki del, nare~en ego (jas). Egoto razviva brojni na~ini za spravuvawe, presretnuvawe na potrebite, za pre`ivuvawe. Kaj vozrasnite isto taka, egoto se spravuva so nevroti~nata anksioznost preku upotrebata na odbranbeni mehanizmi i preku razvivawe na stravovi i fobii (substitucii na vistinskata zagri`enost), psihosomatski naru{uvawa, kompulzii i opsesii.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET