Izrazuvanjeto i tolkuvanjeto na emociite vo neverbalnata komunikacija (Makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Izrazuvanjeto i tolkuvanjeto na emociite vo neverbalnata komunikacija (Makedonski)". Rad ima 15 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.


Seminarska rabota po predmetot
Psihologija na komunikacija
Tema : Izrazuvaweto i tolkuvaweto na emociite vo neverbalnata komunikacija
Содржина:
Voved 2
Karakteristiki i izrazuvawe na emociite 3
Tolkuvaweto na facijalna ekspresija pri do`ivuvaweto na emociite 5
Tolkuvaweto na facijalnata ekspresija pri do`ivuvawe na emocijata na gnev 7
Tolkuvaweto na facijalnata ekspresija pri do`ivuvawe na emocijata na strav 8
Tolkuvaweto na facijalnata ekspresija pri do`ivuvawe na emocijata na radost 10
Tolkuvaweto na facijalnata ekspresija pri do`ivuvawe na emocijata na taga 11
Vlijanieto na emotivnata zrelost i emotivnite naru{uvawa pri neverbalnata komunikacija 11
Aparat za otkrivawe na kriminalci poznavajki ja neverbalnata komunikacija 13
Zaklu~ok 14
Koristena literatura 15
Voved
^estopati vo na{iot sekojdneven `ivot nie se sre}avame so razni situacii, predmeti i lu|e koi {to kaj nas predizvikuvaat odredeni do`ivuvawa ili pak ponekoga{ doveduvaat do nekoj vid na stres na na{iot organizam. Promenite na organizmot, ako i nivnoto nadvore{no manifestirawe e rezultat na ona {to ~ovekot go do`ivuva emocinalno.
Emociite se pojavi i karakteristiki koi se sre}avaat i odnesuvaat vo najgolem del na ~ovekot, a u{te pove}e vo se pogolemiot negov razvoen i `ivoten tek. Interesiraweto za emociite e mo{ne staro. ^ovekot i negovoto iskustvo go nau~ilo deka pod dejstvo na emociite lu|eto se odnesuvaat razli~no. Emociite se razni pozitivni i negativni sostojbi na ~ovekot. Toa se: razbirawa, sva}awa, pogledi na svetot, sigurnost i nesigurnost, itn. Emociite igraat va`na uloga i vo neverbalnata komunikacija bidejki poznavaj}i gi istite lesno mo`e da se ostvari ovoj vid na komunikacija koj {to e od golemo zna~ewe. Vo neverbalnata komunikacija va`na uloga imaaat:
govorot na teloto- kinezika;
govorot ili dvi`ewata na o~ite- okulistika;
vremeto pri komunicirawe- hromenika;
prostornoto komunicirawe .
Sistematskoto istorisko sfa}awe za prirodata na emociite realno e mo`no ve}e od pronao|aweto na pismoto, no so izu~uvaweto za sfa}aweto na emociite obi~no se po~nuva so analiza na ideite na filozofite od stara Grcija. Eden od prvite i zna~aen analiti~ar na emociite se smeta Aristotel. Toj prv go postavil problemot odnosot pome|u emocionalnoto iskustvo i telesnite promeni pri emociite. Potoa Toma Akvinski vo svoite sfa}awa gi vklu~il vo najgolem del sfa}awata na Aristotel. I spored dvajcata filiozofi indiferentnoto zabele`uvawe se pretvora vo emocija bidej}i i `ivotnite i ~ovekot sekoga{ ne{to zabele`uvaat kako dobro ili lo{o vo sebe. Emociite i ~uvstvata bile istra`uvani od strana na golem broj na avtori i nau~nici koi se stremele kon toa da gi objasnat i da gi formuliraat {to vsu{nost pretstavuvaat i kako se tie manifestiraat.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET