Emotivni život čoveka (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Emotivni život čoveka (makedonski)". Rad ima 16 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.


Predmet: Psihologija
-Individualna doma{na pismena rabota-
Sodr`ina
Razvojot na psihologijata kako posebna nauka vo sferata na emotivniot `ivot na ~ovekot
Opredelba na poimot na emociite i prezentirawe na su{tinata na emotivniot `ivot
Emotivniot `ivot na ~ovekot kako institucija vo naukata i sekojdnevieto
Zavr{na konstatacija za zna~eweto na emotivniot `ivot na ~ovekot i zaklu~ok za ovaa mnogu va`na ~ovekova du{evna oblast
1.Razvojot na psihologijata kako nauka vo sferata na emotivniot `ivot na ~ovekot
Naukata kako psihologijata, vo sferata na istra`uvawata, vo odnos na sistematiziraweto na procesite za emotivnata strana od ~ovekoviot du{even `ivot e op{testvena disciplina, {to vo svoeto postoewe na izvesen na~in uspeala ~uvstvata da gi prezentira kako zna~aen segment na vnatre{nite do`ivuvawa od li~nosta.
Kako senzitivna regija za osnovnata manifestacija na nadvore{no vnatre{nite zbidnuvawa na ~ovekot, psihologijata igra zna~ajna uloga vo sozdavaweto, razvojot i stabiliziraweto na emociite. Tie go determiniraat ~ovekovoto odnesuvawe vo seta negova slo`enost, avtenti~nost i spontanost kako bitna karakteristika vo postoeweto na sekoja ~ove~ka individua. Tie se reakcii na lu|eto od site mo`ni du{evni raspolo`bi {to nastanuvaat kako odraz na ona {to go podrazbira vontelesnoto ~ove~ko su{testvuvawe. Emociite se silna avtenti~na komponenta na sevkupnoto iskustveno izrazuvawe na `ivotnite ~ove~ki aktivnosti {to se sr`ta na psihologijata kako osnovna mislovna labaratorija za vnatre{niot ~ove~ki svet. Ne slu~ajno francuskiot egzintenualijalist @an Pol Sartr definiral deka:Pekolot-toa se site drugi {to zna~i ne nie tuku ostanatite ~lenovi na ~ove~kata populacija {to sevkupno ~inat zaednica koja egzistira vrz `ivotot od sopstvenite du{i. Taka psihologijata ja analizira socijalnosta na emotivniot `ivot na ~ovekot davaj}i mu potpoln izraz i smisla. Tonot na site tie prou~uvawa e realen, definiran odraz na dimenzijata na sevkupnite protivre~ni, no istovremeno obedineti emotivni sostojbi na ~ovekot kako edinka i kako socijalno su{testvo. Toa vodi kon odreduvawe na klasifikacijata za intenzitetot na dinamikata na emociite {to se usloveni od sodr`inata na bogatiot ili siroma{niot du{even `ivot na ~ovekot. Ulogata na psihologijata vo pojmovnoto odreduvawe na emociite i teoretskiot pristap kon istite e potreba za dostignuvawe cel vo smisla na osvetleno otkritie za sekoga{ aktuelnata atraktivna za prou~uvawe emotivna oblast. Subjektivno e strogo da se datira istorijata na psiholo{kite prou~uvawa na emociite. Kako nauka prisutna vo ovaa suptilna ~ovekova du{evna regija, psihologijata sekoga{ bila dokaz na stra`arsko ispitno ~estvuvawe na emotivnite ~ovekovi potrebi. Taa sekoga{, iako na migovi nedovolno, go nabquduvala emotivniot proces kako neprikosnoven ritual na celihodnoto odvivawe na negovata bitnost. Postoel streme` da se opstoi vo dobivawe na rezultati {to }e imaat trajna vrednost za emotivnata pojmovnost na du{ata kako vtoro jas {to so svojata vontelesna gradba ~ini harmonija so fizi~koto ~ove~ko egzistirawe. Analiti~no e da se potiknuva eksperimentirawe za oblast {to e nepredvidliva po svojot nastanok, `iveewe i ponatamo{na neizvesna sudbina zavisno svrzana so duhot na ~ovekot. Emociite se ne{to sovr{eno, suptilno odreduvawe na elementi koi poka`uvaat deka razumot na ~ovekot e enigma i razbirawe sozdaden od boga, prirodata i sudbinata. Patot na predodredenoto na fiziolo{kata reakcija na emotivnite do`ivuvawa e korelacija na qubovta me|u vremeto i prostorot, vo koi opstojuva ~ovekot. Makata e sekoga{ taa {to potiknuva da se pronao|aat i besedat soznanija za kvalitetot na emociite zavisno od parametrite na ispituvawata. So pregled na soodvetna literatura se zaklu~uva deka op{to-op{testvenata emocionalna celovitost na ~ovekot e dosta va`na sodr`ina za otkrivawe na tajnata na `ivotot. Taka emociite poka`uvaat deka sepak postoi li~na vselena na sekoj ~ovek so svojstvena du{evna orbita so bezbroj yvezdeni i vselenski tela {to gi odreduvaat patekite na sekojdnevnoto odnesuvawe. Dali psihologijata vo potpolnost mo`e da odgovori na tie pra{awa zavisi od prakti~niot pristap kon niv vo dlabinskata analitika na ona {to se vsu{nost emociite. Tie se sekoga{ blagorodno otvoren pristap za objasnuvawe i na drugite du{evni osobenosti na ~ovekot so mo`nost podobro da se osoznaat i tie samite vo slu`ba na sre}na blagosostojba na ~ovekot. Emociite se kategorija na psiholo{ki fenomen dostapen vo svojata interesna seopfatnost za razre{uvawe na ne ba{ ednostavnite ~ove~ki dilemi dali da se bide ~ovek ili ne, vo dostoinstvoto na humanite percepcii so kontrolirawe na negativnite fluidi na du{evnata energija, emotivno ili ne treba da se re{i vo soglasnost so naukata.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET