Lokalna samouprava vo Francija (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Lokalna samouprava vo Francija (makedonski)". Rad ima 11 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

Voved
Francija mo`e da se zeme kako primer na zemja koj ima centralisti~ki sistem na uprava. Centraliziranata dr`ava ima koreni vo srednovekovnoto ureduvawe na Francija kako apsolutna monarhija koja e vo postojana borba za vlijanie vrz lokalnata vlast. Iako za vreme na francuskata revolucija bila izrazena potrebata za ograni~uvawe na centralnata vlast, toga{ pobedila jakobinskata koncepcija za centralna dr`ava, koja podocna Napoleon ja zasilil. 19 vek e obele`an so ovie sfa}awa za dr`avata, a istoriskite okolnosti (prvata i vtorata svetska vojna) ne sozdale uslovi za davawe na pogolemi ovlastuvawa na lokalnata vlast. Postoeweto centralizam vo Francija ne zna~i, sekako, deka gra|anite vo lokalnite zaednici se isklu~eni od sekakvo vlijanie vrz zbidnuvawata, no vo sekoj slu~aj tie zaednici imaat pomala avtonomija i pozavisni se od centralnata vlast, otkolku {to e toa slu~aj vo zemjite kako {to se Anglija, SAD i Germanija.
Lokalnata samouprava vo Francija e dvostepena. Kako edinici na lokalnata samouprava se javuvaat komunata i departmanot, i kako administrativno specifi~en oblik se javuva pariskata komuna.
1. KOMUNA, edinica na lokalnata samouprava vo Francija
Komunata e dlaboko vkoreneta vo tradiciite na Francija. Taa ne e ve{ta~ki administrativen del, tuku mnogu stara zaednica koja se nadovrzuva na starite parohii ili selski zaednici. Toa go objasnuva i mnogu golemiot broj na komuni - okolu 38.000. Pravniot re`im na site komuni e ist, so isklu~ok na Pariz.
1.1 Organi na komunata
Samata struktura na komunata se sostoi od dva organi od koi edniot e op{tinskiot sovet koj odlu~uva, a drugiot e sostaven od pretsedatelot i negovite zamenici, i toj e izvr{en organ.
1.2 Op{tinski sovet
Op{tinskiot sovet se izbira so op{to pravo na glas. Brojot na op{tinskite sovetnici se dvi`i od devet do trieset i sedum ~lenovi. Ima okolu 480.000 op{tinski sovetnici {to poka`uva deka i pokraj centralizmot kako op{ta karakteristika na sistemot, op{tinskata uprava ima demokratska osnova.
Vremetraeweto na mandatot na op{tinskiot sovetnik iznesuva {est godini. Izborite za niv se nepoliti~ki vo pomalite mesta, no politizirani vo pogolemite gradovi.
Op{tinskite soveti ne zasedavaat permanentno. Tie se sostanuvaat ~etiri pati godi{no i toa vo fevruari, maj, avgust i noemvri.
1.2.1 Nadle`nosti na op{tinskiot sovet
Vo centraliziraniot francuski sistem komunata e najdecentralizirana edinica. Ottamu, Zakonot ne gi nabrojuva limitativno nadle`nostite na op{tinskiot sovet. Toj e vo princip nadle`en za site raboti {to se od interes za komunata. Glavnata zada~a na sovetot e da gi organizira lokalnite javni slu`bi. Tie od svoja strana se delat na slu`bi so koi komunata zadol`itelno upravuva i so takvi koi{to mo`at da i se doverat samo pod opredeleni uslovi.
Vo zadol`itelnite dejnosti na op{tinskiot sovet spa|a da upravuva so dobrata na komunata, da vodi gri`a za dobrotvornite ustanovi i bolnicite, da gi odr`uva op{tinskite pati{ta i da vodi smetka za op{tinskiot buxet.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET