Nevrabotenost vo republika Makedonija (Makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Nevrabotenost vo republika Makedonija (Makedonski)". Rad ima 17 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

UNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ"
INSTITUT ZA SOCIOLO[KI I POLITI^KO-PRAVNI ISTRA@UVAWA
MENAXMENT NA ^OVE^KI RESURSI
SEMINARSKA RABOTA
Predmet: Ekonomika na trudovi resursi
Tema: Nevrabotenost vo Republika Makedonija
Sodr`ina:
Voved __________________________________________________ 3
Vidovi nevrabotenost ___________________________________ 4
Zemjite vo tranzicija i nevrabotenosta _________________ 5
Odr`liva stapka na nevrabotenost vo JIE _________________ 7
Struktura na nevrabotenosta _____________________________ 10
Nadminuvawe na problemot so nevrabotenosta ______________ 13
Zaklu~ok ________________________________________________ 14
Koristena literatura ____________________________________ 17
Voved
Definicijata za nevraboteni lica vo sovremenite pazarni ekonomiki e vo soglasnost so Me|unarodnata organizacija na trud koja veli: nevraboteni se lica vo rabotnosposobna vozrast, koi sakaat da rabotat i koi aktivno baraat vrabotuvawe, no ne mo`at da go najdat. Od druga strana rabotata treba da bide izvor na li~no dostoinstvo i sre}a vo semejstvoto. Visokata stapka na nevrabotenost vo Makedonija, najgolema na evropskiot kontinent, gi ima sru{eno najementarnite standardi na trudot, na ~esnata rabota, na trudovoto pravo, pravo i na pazarot na trudot.
Visokata nevrabotenost pretstavuva najseriozen ekonomski i socijalen problem vo Republika Makedonija. Nasproti toa, streme`ot na sekoja ekonomska politika e da postigne polna i odr`liva vrabotenost, odnosno vrabotenost za site poedinci koi se sposobni za rabota, posakuvaat da rabotat i aktivno baraat rabota. Ovaa zalo`ba stanuva u{te pozna~ajna za tranziciskite ekonomii, kade {to nepovolnite ekonomski tendencii rezultiraa vo niza negativni posledici. Vo domenot na pazarot na trud, tranzicijata be{e pottiknata od dve dvi`e~ki sili, i toa: sopstveni~koto restruktuirawe i sektorskata realokacija.
Makedonskiot gra|anin izminatiot, re~isi, dvaesetogodi{en tranzicionen period }e go pameti spored brojni tektonski pomestuvawa vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. Stanuva zbor za godini vo koi se afirmiraa novi procesi i sodr`ini vo makedonskata istorija, pri {to najzna~aen sekako e faktot {to Makedonija, so raspa|aweto na porane{nata jugoslovenska federacija, stana samostojna dr`ava. Istovremeno, toa se godini ispolneti so permanentni egzistencijalno-esencijalni tranziciski {okovi. Pritoa, sosema sigurno, naj`estokiot {ok go do`iveavme vo sferata na pazarot na trudot. Kontinuiraniot rast na stapkata na nevrabotenost, sozdavaweto armija marginalizirani gra|ani ‡ `ivotni autsajderi, e li~na drama ‡ tragedija na sekoj nevraboten, a od druga strana, pretstavuva najrelevanten pokazatel za dolgoro~nite, krajno nepovolni, ekonomski i socijalni sostojbi vo na{ata dr`ava, odnosno nedvosmisleno uka`uva deka taa boleduva od najte{kite op{testveni bolesti, ~ii osnovni simptomi se: ekonomska neefikasnost, socijalna nesigurnost na gra|anite i politi~ka neosetlivost na vlasta za najtegobniot problem so koj se soo~uva pogolemiot del od naselenieto vo Republika Makedonija, a toa e nemo`nosta so ~esna rabotewe da se obezbedi elementarna egzistencija, dostoinstven i normalen `ivot.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET