Berlinski zid (Makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Berlinski zid (Makedonski)". Rad ima 12 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

VOVED
Vtorata svetska vojna, najgolemata i najkrvava vojna vo svetskata istorija koja odnela milioni ~ove~ki `rtvi i nevideni zlostorstva vrz civilnoto naselenie , vojna vo koja bile uni{tuvani celi narodi vo 1945 zavr{ila so kapitulacija na fa{isti~ka Germanija. Narodot imal potreba od mir. Evropa bila vo urnatini.
No svetot po vojnata ve}e nebil ist kako pred vojnata. Crvenata armija koja vo svojot pobedonosen od kon Germanija i Berlin navlegla vo isto~noevropskite zemji, ve}e nemala namera da gi napu{ta. Na politi~kata scena se nazirala nova podelba na zapadni zemji pod vlijanie na SAD i isto~noevropski zemji pod vlijanie i zakrila na SSSR.Taka golemite sili ja podelile Evropa na inetersni sferi.
Na videlina izleguvale dogovorite koi voda~ite na golemite sili Stalin, ^er~il i Ruzvelt gi napravile u{te vo tekot na vojanta. Povoena Germanija bila podelena na 4 okupacioni zoni odnosno na dve podra~ja Zapadna Germanija i Isto~na Germanija. Vo Grcija zapo~nala gra|anska vojna pome|u KPG od edna strana i monarhisti~kite sili od druga strana. Stalin po predhodno napravenata podelba na intersni sferi so SAD i Velika Britanija nezastanal cvrsto na strana na KPG smetaj}i deka Grcija ne pripa|a vo sovetskata inteserna sfera.
Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna stanalo jasno deka zemjite pobedni~ki vo vojnata nemaat jasen pogled nitu strategija kako ke se razviva povoena Evropa i svetot vo Celina. Voop{to ne bilo jasno {to ke se slu~uva so porazenata Germanija. Razmisluvawata odele vo pravec na raspar~uvawe na Germanija se so cel ve}e da ne bide zakana za svetskiot mir. Dogovorot od Jalta od 4-11 02 1945 pome|u Stalin, ^er~il i Ruzvelt ja odredil sudbinata na Germanija- poporazot bi bila podelena na interesni sferi, da plati reparacii.
Po kapitulacijata na Germanija odnapred dogovorenoto po~nalo i da se realizira. Germanija bila podelena na 4 interesni sferi a so nea rakovodel Sojuzni~ki kontrolen sovet koj go so~inuvale komandantite na okupacionite zoni. Nabrzo zapo~nala i mirovnata konferencija me|u pobedni~kite i porazenite zemji.Vo 1945 godina od 25-26 juni bila odr`ana osnova~ka konferencija na OON a so potpie{anata Povelba na ON od 24 0ktomvri zemjite osnova~I na OON se obvrzale da gi so~uvaat idnite pokolenija od u`asite na vojnata., da se za~uva svetskiot mir I da se razvivaat prijatelskite odnosi me|u narodite I po~ituvawe na pravoto na narodite na samoporedeluvawe.
No i pokraj se na videlina izleguvale se pogolemite razliki pome|u SAD i negovite sojuznici od edna i SSSR od druga strana. So kapitulacijata na Germanija is~eznal nivniot zaedni~ki neprijatel no ideolo{kite razliki ostanale. Pome|u zapadnite i isto~nite zemji se javile prvite znaci na nedoverba. Za zapadnite zemji SSSR se pove}e prestavuval opasnost za zapadniot svet, na komunizmot moralo da mu se zastane na pat.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET