Informbiro (Makedonija) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Informbiro (Makedonija)". Rad ima 15 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

Универзитет Св. „Кирил и Методиј”
Филозофски факултет
Институт за Историја
Esej по предметот:
Историја на balkanskite narodi 1945 - 1990
Тема:
Informbiro
Ментор: Проф-Др.Metodija Manojlovski
Студент : Митревски Боби
Бр. Индекс: 3750 / 05
СКОПЈЕ, Март 2009 год.
СОДРЖИНА
Вовед .......................................................................... 3
Osnovawe na Informbiroto..................................... 4
Prviot sostanok na Kominformbiroto vo Belgrad... 6
Прva rezolucija na Informbiroto protiv KPJ vo Bukure{t ........................................................................................... 7
Vtora rezolucija na Informbiroto odr`ana vo Budimpe{ta
................................................................................................. 8
Po~etok na vojnata pome|u Informbiroto i KPJ............ 9
Mirovna spogodba megu Belgrad i Moskva........................ 13
Raspu{tawe na Inform biroto.......................................15
Користена литература ................................................ 16
Infomrbiro
Voved
Komunisti~koto Informaciono biro (Kominform) bilo prodol`enie na Komiternata bidej}i Stalin pod pritisok na golemite sili ja raspu{til vo 1943 god. vo vreme na naj`estokite borbi vodeni za vreme na Vtorata svetska vojna. Inforbiroto nastanalo kako protiv te`a od zapadniot-demokratski svet, koj od vojnata izlegol kako pobednik . Na drugata strana, socijalisti~kiot blok, koj bil u{te eden pobednik od vojnata, baral na~in kako povtorno da gi obedini komunisti~kite zemji po raspadot na Komiternata. Inforbiroto pominalo niz tri etapi. Vo prvata etapa (1947 - 1948 god.) zapo~nalo zacvrstuvawe na robotni~koto dvi`ewe vo zemjata, za vo vtorata faza (1948 - 1953 god.) Inforbiroto bilo protiv KPJ, koja odbila da se vklu~i vo negoviot diktat. Tret i posleden period na Inforbiroto (1953 - 1956 god.) koe se na{lo vo proces na ,,destalinizacija,, odnosno etapa, poraz na samoto Inforbiro. Za vreme na postoeweto na Inforbiroto imalo vkupno tri zasedanija. Prvoto bilo odr`ano vo Belgrad (dekemvri 1947 god.) vtoro se odr`alo vo Bukure{t (juni 1948), i treto bilo odr`ano vo Budimpe{ta (noemvri 1949 god.) Inforbiroto koe traelo paralelno so Studenata vojna, go vratilo porane{niot re`im na uni{tuvawe na ~ovekot vrz samiot ~ovekot. Iako brojkite ne gi nadminale brojkite za vreme na stalinovata ~istka za vreme na Komiternata, se smeta deka Inforbiroto odnelo preku 100.ooo lu|e.
Se pojavile novi vidivi na neprijatelstvo - Inforbirist - Ibeovec (Stalinist) i Partiec (Titovist). Pred toa, po~nalo da se neguva kultot na li~nosti (Lideri) kako preku obi~ni fotogrfii, taka i preku slikoviti portreti koj morale da stojat vo sekoja ku}a i poseben vid na vladeewe kako {to bile ,, Stalinisti,, i ,,Titovisti,,
Toa {to Inforbiroto najvi{e doprinelobilo razbivawe na edinstvoto me|u sovetskite i jugoslovenskite komunisti koj bile zacvrsteni vo toa vreme.
Osnovawe na Inforbiroto
Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, Stalin imal za cel da sozdade nekakov organ koj bi bil sli~en na Komiternata. Toa telo imalo za zada~a site komunisti~ki partii da se stavat pod diktat na Sovetskiot Sojuz. Za sozdavaweto na edna organizacija razgovaral so Tito pri posetata vo Moskava vo 1945 god., a potoa i vo 1946 god. koga im se priklu~il i sekretarot na KPB, koj bil porane{en sekretar na Komiternata Gergi Dimitrov. Stalin predlagal da se sozdade telo od informativen karakter, koe na po~esto bi se sostanuvalo, so cel da se izmenat iskustava i donesuva nekoj zaklu~oci. Ova novo telo bilo osnovano esenta na 27 septemvri 1947 god. vo Polska, pod imeto Komunisti~ki informaciono biro (Kominformaciono biro). Kominform bilo dobrovolno zdru`enie na komunisti~kite partii za razmenuvawe na informacii i odr`uvawa na dobri odnosi. Sostanokot na Kominform, koj seu{ten ne bil osnoven, pa zatoa se spomnuvaat samo tri sostanoci (zasedanija) IB-a, koj zapo~nal vo zapadna Polska, kon krajot na septemvri 1947 god. vo malata bawa Skijarska Poremba. Na sostanokot prisustvuvale vo ime na Sovetskata Partija Andrj @danov i Georgi Malenkov, vo ime na KPJ Edvard Kardeq i Milovan ^ilas, vo imeto na radikalnata bugarska partija Vlkov ^ervenkov i Vasili Potpomov, vo imeto na KP na Romanija Xorxiju De` i Ana Pauker, vo ime na KP na Ungarija Matija{ Farka{ i Johan Revaj, vo ime na KP na Polska Vladimir Gomulka i Harold Minc, vo ime na KP na ^ehoslova~ka Rudolg Slanski i [evej Ba{tovanski, vo ime na KP na Francija @ak Diklo i Etien Fa`on vo ime na KP Italija Luixi Longo i Edvardo Reale. Sostanokot se odr`al vo Vr{ava so cel da se osnova informaciono biro na komunisti~kite partii. Na sostanokot ne bile povikani KP na Grcija i KP na Kina, koja se nao|ala vo te{ka borba protiv ^ang Kaj [ek i KP na Anglija. Pred da zapo~ne odlukata za osnovawe na Inforboro, bila donesena odluka sedi{teto na Inforbiroto da bide premesteno vo Belgrad.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET