Devizi i devizno rabotenje (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Devizi i devizno rabotenje (makedonski)". Rad ima 16 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.


VOVED
Za da se odredi to~nata definicija za devizniot kurs, potrebno e najprvo da se definira poimot „deviza“.
Zborot deviza poteknuva od {panskiot zbor devisa {to zna~i menica {to e izdadena od stranski subjekti koja glasi na stranski sredstva za pla}awe, pri {to kako sopstvenik ili korisnik na menica se javuva doma{en subjekt.
Vo ekonomskata misla naj~esto devizite se definiraat na sledniot na~in: ,,site pobaruvawa vo stranski pari~ni edinici, bez razlika dali se sostojat od sredstva vo posed kaj banki vo stranstvo, ili menici ili ~ekovi, isto taka vo stranski pari~ni edinici i mo`at da se naplatat vo stranstvo se smetaat kako devizi,, . Samo kratkoro~nite pobaruvawa od stranski banki mo`e da se smetaat kako devizi vo vistinska smisla na zborot.
Efektivnite stranski sredstva za pla}awe ili pari~nici na se devizni sredstva vo potesna smisla na zborot, bidej}i tie se nao|aat vo oblik na gotovina, i me|unarodnite finansii se popoznati pod imeto valuti. Tie mo`at da bidat pretvoreni vo devizi, preku niven transport i neograni~eno odobruvawe na smetkite kaj stranki banki.
Vo na{iot sistem postoi interesna definicija ,,pod devizi se podrazbiraat site efektivni stranski sredstva za pla}awe i site kratkoro~ni pobaruvawa vo stranstvo koi glasat vo stransko sredstvo za pla}awe,, , {to zna~i deka vo naiiot sistem ne postoi distinkcija pome|u efektivni stranski sredstva za pla}awe i kratkora~ni pobaruvawa od stranstvo.
1.Podelbi na devizite i deviznite kursevi
Vo ekonomskata teorija i praktika postojat pogolem broj podelbi na devizite i efektivnite stranski sredstva za pla}awe. Bez razlika na toa dali se devizi ili pak pari~nici voobi~aeno se narekuvaat konvertibilni, dokolku nekoe lice koe poseduva deviza mo`e da ja promeni, ili so drugi zborovi da ja konvertira slobodno vo druga deviza , bez nikakvi pravni ograni~uvawa. Potrebno e da se pravi razlika, me|u konvertibilnost i razli~ni formi na delumna konvertibilnost.
Postoi podelba na t.n.stabilni ili jaki devizi i nestabilni ili slabi devizi od aspect na dvi`eweto na nivnata vrednost. Dokolku edna deviza ja odr`uva ili ja zajaknuva svojata vrednost vo odnos na drugi devizi,se narekuva silna,odnosno cvrsta deviza I obratno koga edna deviza postojano ja gubi vrednosta vo odnos na drugi devizi toga{ se narekuva slaba deviza.
Poradi me|unarodniot karakter na razmenata,ekonomskite subjekti svojot izvoz go napla}aat vo devizi. Toa zna~i deka ovie subjekti mora najprvo da gi ostvarat i da gi poseduvaat vakvite devizi. Ovie devizi subjektite mo`e da gi koristat za pla}awe na uvoz ili pak da gi prodavaat za doma{na pari~na edinica. Toa prodavawe na devizite voobi~aeno se vr{I na devizen pazar, kade {to edinica deviza se razmenuva so doma{ni pari~ni edeinici.
Odnosot po koj se razmenuva edinica na deviza za doma{ni pari~ni edinici,se vika devizen kurs. Od druga strana devizniot kurs mo`e da se definira kako cena na edinica deviza izrazena vo doma{ni pari~ni edinici.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET