Bruto domasen proizvod (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Bruto domasen proizvod (makedonski)". Rad ima 21 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

Voved
Bruto doma{niot proizvod e zna~ajna ekonomska kategorija so ~ija pomo{ se meri vkupnata ekonomska aktivnost na edna zemja, vo taa smisla toj pretstavuva najsinteti~ki pokazatel, matrejalen pokazatel za makroekonomskata aktivnost na edna zemja. Preku BDP poednostavno ka`ano se gleda kolku edna zemja proizveduva (ne koli~inski tuku izrazeno vo pari), se gleda kolku edna zemja e bogata, od ednostavna pri~ina {to kolku pove}e taaa proizveduva tolku e pobogata.
Vo vovedot smetam deka dobro e da se ka`at i bitnite karakteristiki na BDP {to dopolnitelno }e se doobjasnat vo sodr`inskiot del.
Toj pretstavuva zbir na vrednosta na finalnite dobra i uslugi
Ponatamu pretstavuva mera za vkupno proizvedenite dobra i uslugi
treto stanuva zbor za dobra i uslugi proizvedeni vo tekot na godinata
i posledno go vklu~uva vo sebe samo legalnoto proizvodstvo.
Ekonomskiot rast, napredokot na ekonomijata zemjite go merat preku bruto doma{niot proizvod. Ako nekoja vlada saka da se pofali za nejzinite uspesi vo ekonomijata taa ]e go iskopristi bruto doma{niot proizvod za da go iska`e nejziniot uspeh vo brojki. Od tuka se gleda vonredno gollemoto zna~ewe na BDP i opravdanoto vnimanie koe mu se dava. Akjo nekoja zemja treba da dostigne odreden ekonomski rast da re~eme vo neredni deset godini, za presmetuvawe pak }e se iskoristi BDP, so toa {to }e se presmeta potrebniot rast za sekoja godina na BDP iska`ano vo procenti.
1..1 Karakteristiki na Bruto doma{niot proizvod
Bruto doma{niot proizvod pretstavuva zbir na vrednosta na vkupno proizvedenite finalni dobra i uslugi na edna zemja vo tekot na edna godina; Od samata definicija proizleguvaat i ptethodno nabrojanite karakteristiki, a koi dopolnitelno }e se objasnat vo ponatamo{niot tekst.
Zbirot na vrednosta na finalnite dobra i uslugi, ka`uva deka vo dr`avite se proizveduvaat iljadnici najrazli~ni dobra i uslugi koi kvalitativno se razlikuvaat, a nivnata vrednost ne mo`e da se iska`e vo fizi~ki naturalni pokazateli, od pri~ina {to nivnata razli~nost od kvalitativen karakter ne go dozvoluva toa. Zaedni~kata mera so koja{to se izrazuva vkupnata vrednost na toj na~in {to tie se mno`at so nivnite pazarni ceni, i taka se dobiva pazarnata vrednopst na vkupnoto proizvodstvo na nivo na cela ekonomija so {to se neutraliziraat kvalitativnite razliki pome|u raznovidnite dobra i uslugi.
Ako edna pomaranxa e dva pati poskapa od edno jabolko, pomaranxata u~estvuva dva pati pove}e vo BDP od jabolkoto.
Mera za vkupno proizvedenite dobra i uslugi, toa {to e bitno za ovaa karakteristika e vo toa {to toj ja odrazuva vrednosta na samo na matrejalnite dobra tuku i na dobrata koi zadovoluvaat duhovni potrebi, odnosno dobra koi mimaat pazarna vrednost i u~estvuvaat vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod na edna zemja.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET