Berza na Republika Makedonija (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Berza na Republika Makedonija (makedonski)". Rad ima 17 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

SODR@INA
Voved 1 Poim i su{tina na berzite 3 Berza vo Makedonija 4 Osnovni pretstavi za osnovawe i uspe{no
rabotewe na efektna berza vo Makedonija 4 Osnovawe na makedonska berza na
dolgoro~ni hartii od vrednost 9 Istorija 9 Organizacija 10 Pazarni segmenti 10 Uslovi za kotacija na hartii od vrednost 11 Trguvawe 12 Berzanski elektronski sistem za trguvawe- BEST 12 Kliring i poramnuvawe 13 Koristena literatura 14
VOVED
Mnogu avtori se obidele da ja definiraat trgovijata, vo zavisnost od toa vo koj vremenski period `iveele, kakvi bile uslovite na stopanisuvawe, od opfatenosta na nejzinite funkcii itn. Denes taa postoi kako posebna dejnost i vo R. Makedonija spored Zakonot za trgovija na R. Makedonija se definira kako: “Pod trgovija se podrazbira kupuvawe, preda`ba na proizvodi i vr{ewe na uslugi vo trgovijata od strana na pretprijatieto i drugi pravni i fizi~ki lica, registrirani za vr{ewe na trgovija” .
Kako nositeli na trgovskata dejnost naj~esto se javuvaat:
trgovskite pretprijatija
delovnite edinci na trgovskite pretprijatija i
pretprijatija za trgovski uslugi,
a poretko
proizvodni i drugi stopanski subjekti i
potro{uva~ki zadrugi
So trgovski uslugi se zanimavaat specijalizirani stopanski pretprijatija, koi spored nekoi zaedni~ki obele`ja, mo`e da se podelat vo tri osnovni grupi:
Pretprijatija za vr{ewe na trgovski uslugi vo potesna smisla
Pretprijatija za obezbeduvawe na deloven prostor i uslugi vo trgovskata dejnost
Posebni- specifi~ni pretprijatija za vr{ewe uslugi vo prometot
Vo prometot dejstvuvaat posebni i spored na~inot na rabotewe specifi~ni pretprijatija koi imaat golemo vlijanie na pazarnite dvi`ewa i pazarnite odnosi. Vo ovaa grupa pretprijatija spa|aat:
Saem na primeroci
Stopanski izlo`bi
Berzi (stokovni)
Akcii.
Bidej}i na{ interes izbravme da bidat berzite }e napravime eden po{irok osvrt kon ovaa tema.
Berzata (na angliski Exchange, germanski Die Borse, francuski La Bourse, ruski Bir`a, srpski Berza, hrvatski Burza, slovene~ki Borza) e postojan i posebno organiziran, odnosno institucionaliziran pazar za tipizirani, odniosno standarizirani i zamenlivi (fungibilni) stoki, uslugi, hartii od vrednost, devizi, valuti i pari. Na berzata se sostanuvaat kupuva~i i prodava~i koi, vrz osnova na posebni mustri, sklu~uvaat dogovori za kupuvawe, odnosno za prodavawe na opredeleni stoki ili uslugi. Predmet na trguvawe na berzata mo`e da bide samo onoj vid na stoka ili uslugi koj {to e voveden vo pravilata na berzite, a rabotite mo`at da gi zaklu~uvaat samo ~lenovite na berzata.
POIM I SU[TINA NA BERZITE
Berzata e postojano mesto na trguvawe spored strogo opredeleni pravila i uzansi i so istovidna (istorodna) stoka koja stvarno ne e prisutna. ^estopati berzata ja ozna~uva i zgradata vo koja se vr{at berzanski raboti. Berzata e posebno organiziran pazar na kogo spored posebni pravila redovno se trguva so pari, tipizirani stoki, uslugi i hartii od vrednost. Berzata pretstavuva organizirana ustanova koja pretstavuva postojano mesto za sklu~uvawe na dogovori za prodavawe i kupuvawe na tipizirani stoki, uslugi, efekti, pari, valuti i devizi i hartii od vrednost pod re`im na posebni pravila i uzansi i so u~estvo na ovlasteni posrednici kako {to se agenti, senzori, brokeri, makleri i drugi. Objekt na dogovori sklu~eni na berzata mo`at da bidat samo stoki {to se predvideni so statutot, odnosno so pravilata na berzata.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET