Bankite kako učesnici na pazarot na pari (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Bankite kako učesnici na pazarot na pari (makedonski)". Rad ima 31 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.


VOVED
Posrednicite se u~esnici na pazarot na kapital koi imaat posebna va`nost za negovata efikasnost. Vo zemjite vo koi posredni~kiot sektor e nerazvien ili neadekvatno razvien, efikasnosta na pazarite na kapital e mala, iako pritoa postojat zna~ajni nivoa na ponuda i pobaruva~ka. Dodeka vo zemjite vo koi postoi razvien posreduva~ki sektor, obemot na realiziranata ponuda, odnosno pobaruva-~ka e zna~itelno pogolem.
Celta na trudot e da se analizira, prou~i i prezentira ulogata na ovie u~esnici na pazarot na kapital i da se prepoznae nivnata povrzanost so obemot na ralizirawe na ponudata i pobaruva~kata na kapital. Vo ovoj diplomski trud detalno e analizirana ulogata na bankite, kako posrednici na pazarot na kapital. Najprvo, }e bidat elaborirani aktivnosti na bankite kako posrednici na pazarot na kapital, za potoa akcentot da bide staven na ulogata na bankite na primarniot i sekundarniot pazar na kapital.
Bankite se najbrojni i najva`ni u~esnici na pazarot na kapital vo odnos na drugit posredni~ki u~esnici. Ovaa konstatacija e rezultat od mestoto i ulogata {to bankite ja imaat vo op{testvoto voop{to, a potoa i na pazarot na kapital.
Bankite na pazarot na kapital mo`at da se javat vo uloga na investitor - koga plasiraat vo svoe ime i za svoja smetka; korisnik - koga pozajmuvaat vo svoe ime i za svoja smetka; komisioner - koga go plasiraat kapitalot na investitorot vo svoe ime, a za negova smetka i ~ist posrednik - pri {to gi izvr{uvaat site transakcii na pazarot na kapital vo ime i za smetka na investitorot, odnosno korisnikot.
Emisijata i plasman na efektite na primarniot pazar na kapital mo`e da bide posredna i neposredna. Neposrednata kupoproda`ba na efekti se ostvaruva vo direkten odnos pome|u emitentot i investitorot. Vo razvienite pazarni stopanstva, neposrednata emisija i plasman na efekti se retkost i pripa|aat na golemite i dobro organizirani stopanski subjekti i banki, odnosno i drugi posrednici. Ova prakti~no zna~i deka vo sovremeni pazarni uslovi kupoproda`niot odnos na pazarot na kapital pome|u emitentot i investitorot vo princip se ostvaruva preku posrednici, od koi najva`ni se bankite.
Posreduvaweto na bankite pri emisija na efekti zapo~nuva otkako po inicijativa na emitentot }e se sklu~i dogovor za prevzemawe na efekti (za emisija i plasman na efektite), pome|u emitentot - koj vr{i emisija na svoi efekti i bankata - koja prevzama emisijata i posreduva pome|u emitentot i investitorot, odnosno prviot kupuva~. Potoa vo zavisnost od iznosot na emisijata mo`e da sledi emisionen konzorcium.
Na sekundarniot pazar bankata pokraj sopstvenite izvr{uva i komisioni raboti, koi se sostojat vo realizacija na nalozi dobieni od svoi komintenti za kupuvawe ili prodavawe na efekti. Bankata vr{i i sovetodavna funkcija za svoite komitenti vo vrska so efekti, no odlukata sepak pa|a na komitenotot.
Ulogata na bankite kako posrednici na pazarot na kapital vo Republika Makedonija vo mnogu ne{ta se razlikuva i e daleku poskromna vo odnos na zemjite so razvieni pazari na kapital.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET