Bankarski rad (Makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Bankarski rad (Makedonski)". Rad ima 12 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.


МЕЖДУНАРОДНЫЙ СЛАВЯНСКИЙ ИНСТИТУТ - Moсква
Дописно вонредно студирање на Балканот
г.Свети Николе
Семинарска работа по предметот
Bankarsko rabotewe
Na tema :
Rabota na pretprijatie so delovna banka
Свети Николе
2009 год.
Sodr`ina
Voved
Стопанска Banka
Postapka za otvarawe na `iro smetka i tekovna smetka
Postapka za dobivawe na kredit
Postapka za depozit na vlog
Rabota na banka so hartii od vrednost
Заклучок
Кoristena literatura
Voved
Mestoto i ulogata na centralnite banki vo
bankarskiot sistem
Denes, re~isi, bez isklu~ok mo`eme da ka`eme deka sekoja nezavisna zemja ima centralna banka. Osnovnite karakteristiki i fizionomijata na centralnata banka vo edna zemja , vo osnova, se determinirani od stepenot na ekonomskata razvienost na taa zemja i od op{testveno- ekonomsko ureduvawe.
Najgolemiot broj od zakonite za centralnite banki se doneseni od sredinata na triesettite godini do krajot na pedesettite godini od ovoj vek. Vo toa vreme monetarno planirawe vo monetarno- kreditna politika, re~isi, ne postoelo.Odreduvaweto na kvantitativni zada~i na nekoi od monetarnite agregati e od ponovo vreme i zatoa vo zakonite za centralnite banki ne postoi pooredeno, ili poblisko definirawe na monetarnite celi i zada~i. Oredbite se pove}e od op{t karakter, vo smisla na toa deka centralnata banka e dol`na vo vodeweto na monetarnata politika da se rakovodi od op{tata ekonomska politika vo zemjata. Toa, so drugi zborovi, zna~i deka centralnata banka ne smee da prezema nekoi merki i aktivnosti vo monetarnata politika koi bi bile sprotivni na kursot na ekonomskata politika {to ja vodi vladata, ili parlamentot vo taa zemja.
Ako se poglednat celite {to se naveduvaat vo zakonite za osnovawe na centralnite banki, }e se vidi deka tie variraat od zemja do zemja.
Vo oddelni zemji, kako na pr. vo Germanija i Avstrija, glaven akcent e staven na stabilnosta na valutata. Osnovna cel na centralnite banki vo ovie zemji
e odr`uvawe na stabilnosta na valutata. Vo drugi zemji, ednakov akcent e staven, kako na odr`uvaweto stabilna vrednost na valutata, taka i na poddr`uvaweto na soodveten raste` na proizvodstvoto i vrabotenosta. Na primer: vo avstraliskiot zakon, stabilnosta na parite, odr`uvaweto na celosna vrabotenost, ekonomskiot prosperitet i blagosostojbata na narodot od Avstralija, se nabrojani kako celi na centralnata banka.
Vo ponovite zakoni se zabele`uva stavawe akcent na odr`uvaweto stabilnost na cenite, kako ramnopravna cel so pogorespomenatite celi. Toa e i logi~no, so ogled na faktot {to inflacijata stana sostaven del na `iveeweto na lu|eto vo najgolemiot broj zemji vo svetot.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET