Primeneta finansiska analiza (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Primeneta finansiska analiza (makedonski)". Rad ima 199 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

MEUNARODEN SLAVJANSKI INSTITUT G. MOSKVA FILIJALA MAKEDONIJA
PRIMENETA FINANSISKA ANALIZA Prv del
M-r Marijan Stevanovski
Sveti Nikole 2008
1
2
VOVED Zborot finansii ima pove}ekratno zna~ewe vo zavisnost od jazikot spored koj se tolkuva. Spored latinskiot jazik poteknuva od zborot “f s” so koj i ni se ozna~uva granicata, krajot na nekoe dejstvie a vo podocne`niot period i rok na pla}awe. Vo Francuskiot jazik so zborot “l f a i nance” se ozna~uvaat pari~nite dejstvija na poedinci a so istiot zbor iska`an vo mno`ina prihodi i rashodi na dr`avata. Kaj nas so zborot finansii se ozna~uva rabotata so parite t.e. stopanisuvawe so parite vo ramkite na dr`avata, stopanskite i nestopanskite subjekti i doma}instvata. Vkupnite finansiski aktivnosti vo sovremeneto op{testvo se delat na nekolku podra~ja: monetarni, fiskalni i delovni finansii. Sekoe od ovie podra~ja mo`e da se nabquduva od nacionalen i me|unaroden aspekt. Analogno na toa postojat me|unarodni monetarni finansii, me|unarodni fiskalni finansii i me|unarodni delovni finansii. Monetarnite finansii (monetarna ekonomija) gi opfa}a aktivnostite vo op{testvoto {to se odnesuvaat na emisija na parite i odr`uvawe na ramnote`a pome|u stokovite i pari~nite fondovi vklu~uvaj}i ja aktivnosta na kreditirawe kako poseben na~in na kreirawe na parite. Fiskalnite finansii (fiskalna ili javna ekonomija) gi opfa}a aktivnostite preku koi dr`avata obezbeduva pari~ni sredstva za izvr{uvawe na nejzinite funkcii. so ovaa se ozna~uva terminot na dr`avnite prihodi i rashodi vo buxetite i vo nekoi specijalni fondovi preku koi se zadovoluvaat op{testvenite potrebi. Delovnite finansii pretstavuvaat stopanisuvawe so kapitalot na oddelnite stopanski subjekti-pretprijatija. Toa pretstavuva edna od delovnite funkcii na organizacijata koja egzistira i se ostvaruva paralelno
3
4
...............................NAMERNO UKLONJEN DEO TEKSTA.................................
ai pred se bilans na sostojba, bilans na uspeh, bilans na pari~ni tekovi. Preku analiziraweto se nabquduva likvidnosta i rentabilnosta vo raboteweto kako i osnov za donesuvawe na odluki. Ovaa se samo nekolku navedeni zada~i koi ja poka`uvaat sodr`inata na finansiskiot menaxment. Sekoja organizacija bez ogled na vidot na dejnosta (proizvodna, trgovska, uslu`na i sl.) ima potreba od kapital. Kapitalot ja so~inuva dvi`e~kata sila bez koja organizacijata ne mo`e da egzistira vo stopanskite uslovi. Kapitalot pretstavuva eden od uslovite {to go ovozmo`uvaat raboteweto vo organizacijata. Bez nego ne e mo`no da se vr{i skoro nikakva stopanska dejnost. Goleminata na kapitalot go determinira obemot na aktivnosta na organizacijata. Bez anga`irawe na kapital aktivnosta i dejnosta na organizacijata mo`e celosno da zapre. Pravilnoto anga`irawe na kapitalot direktno se odrazuva vrz finansiskiot rezultat. Postojat dva vida kapital: Postojani (fiksni) sredstva i Obrtni (cirkulira~ki) sredstva, slika podolu.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET