Komercijalnite banki i nivnite funkcii (Makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Komercijalnite banki i nivnite funkcii (Makedonski)". Rad ima 36 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

Fakultet za op{testveni nauki
Skopje
po predmetot
Tema:
Komercijalni banki i nivnite funkcii so poseben osvrt na
INVESTBANKA A.D. SKOPJE
Skopje, 2005god.
Voved
Obra}awe na prviot generalen direktor
Delovni aktivnosti
Sredstva, plasmani i kapital
Likvidnost na bankata
Platen promet vo stranstvo
Platen promet vo zemjata
Kadrovska struktura
Revolving krediten fond
Finansiski pokazateli na Investbanka A.D
Investbanka A.D. Skopje i RKF
Investbanka A.D. Skopje
Op{ti informacii
Korespodentski banki
Finansiski izve{tai na Investbanka A.D.
Revizorski izve{taj
Bilans na uspeh
Bilans na sostojba
Izve{aj za pari~ni tekovi
Promeni vo kapitalot
Zaklu~ok
Koristena literatura
Na po~etokot da dademe definicija za toa {to pretstavuva bankata. Spored ~len 2 od Zakonot za banki :
Banka e pravno lice ~ija osnovna dejnost e pribirawe na depoziti i nivno celosno ili delumno plasirawe vo krediti i drugi investicii za nejzina smetka.
Bankite pretstavuvaat va`ni institucii na finansiskiot i po{irokiot ekonomski sistem na zemjata. Na razli~ni op{testveno-ekonomski sistemi im odgovaraat specifi~ni koncepti na bankite, koi treba da obezbedat optimalni re{enija, metodi i mehanizmi na finansirawe na razvojot na soodvetnite ekonomski i stopanski sistemi. Bankite spa|aat vo grupata na dosta kompleksni i adaptibilni institucii. Tie vr{at dosta heterogeni raboti, po~nuvaj}i od kreirawata i vnesuvawata na novi pari~ni sredstva vo ekonomskiot sistem, preku intermedijalnite funkcii na mobilizirawe i koncetrirawe na slobodni op{testveni fondovi, pa se do izvr{uvawe na razli~ni intelektualni, informativni i sovetodavni raboti za svoite ~lenovi i komitenti.
Denes bankite raspolagaat so ogromni kvantitativni finansiski sredstva na op{testvoto, u~estvuvaat vo kreiraweto na pari~nata masa i po definicija se podlo`ni na relativno pogolem stepen na rizi~no rabotewe. Isto taka bankite se definiraat kako institucii koi imaat priroden monopol i poradi toa op{testvoto mora da izgraduva regulativni mehanizmi za adekvatno kanalizirawe i programirawe na nivnoto rabotewe.
Bankarskiot sistem pretstavuva del od finansiskiot sistem, a bankite se najva`ni institucii na toj sistem. Osnovna uloga na finansiskiot sektor e relativno oskudnite finansiski resursi na op{testvoto kako {to se akumuliranite fondovi da se alociraat vo alternativni konkurentni nameni, koi }e rezultiraat vo maksimalizacija na op{testveniot proizvod i blagosostojba. Finansiskiot sektor se definira ~esto kako specifi~en vid na industrija koj proizveduva i nudi cel spektar na uslugi na stopanstvoto, nestopanstvoto, naselenieto i dr`avata.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET