Strukturna organizacija na kletka (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Strukturna organizacija na kletka (makedonski)". Rad ima 9 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.

Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij" - Skopje Filozofski Fakultet Institut za Defektologija
Seminarska rabota po predmetot
HUMANA GENETIKA TEMA:
“ STRUKTUKNA ORGANIZACIJA NA KLETKA”
IZRABOTILA: Diana Bla`eska
Maj 2006-Skopje
Voved Kletkata e osnovna gradbena edinica na `ivite organizmi kako i `ivata materija okolu nas. Naukata koja ja prou~uva e citologijata.Spored svojata gradba kletkata glavno e podelena na prokariotska i eukariotska. Osnovna razlika me|u niv e vo toa {to eukariotskite kletki sodr`at delovi koi se odvoeni so membrane od ostatokot na kletkata, a prokariotite sodr`at samo nadvore{na membrana koja ja opkru`uva citoplazmata. Delovite koi se odvoeni so posebna membrane od ostatokot na kletkata vo eukariotskata kletka se kleto~nite organeli:jadro,mitohondrii,plastidi,peroksiozomi.Kaj eukaroitskite kletki membranata gradi slo`eni membranski sistemi i Gol|ieviot kompleks. 1.Prokariotska kletka Prokariotskata kletka nema jadro.Nasledniot materijal e bez obvivka,(bidej}i ne e vrzan za histono) .Citoplazmata e siroma{na so organeli (ribozomi),a ima i posebni nabori na kleto~nata membrane,lameli i mezozomi,na koi mezozomite imaat fermenti za di{ewe i fotosinteza.Lamelite u~estvuvaat vo fotosintezata,kaj bakteriite i modrozelenite algi.Se delata so prosta delba ,a nekoi prokarioti imaat kleto~en yid.Goleminata im varira me|u 0,1 i 3mikrometri. Vo prokarioti spa|aat:mikoplazmi,bakterii i modrozeleni algi. 2.Eukariotska kletka Eukariotskata kletka poseduva jadro a nasledniot materijal(DNK) e obvien so jadrena membrana. DNK e linearno vrzana za belkovini (histoni) i e vo forma na hromozom.Se delata na rstitelni i `ivotinski.Rastitelnite se so golemina od 10-100 mikrometri.A `ivotinskata od 7-20 mikrometri.Vidlivi pod mikroskop.Rstitelnite kletki imaat plastidi ,hloroplasti,no i vakuoli,sverozomi i kleto~en yid,koj gi nema kaj `ivotinskata kletka. 3. Gradba na eukariotska kletka Eukariotskata kletka e izgradena od protoplazma (citoplazma i jadro.),obvitkana so kleto~na membrana. Vo vnatre{nosta na citoplazmata ima endoplazmati~em retikulum,ribozomi,Golxi sistem,lizozomi,mikrotubuli,mikrofilamenti,peroksizomi,mitohondrii, centrioli.
2
sl.1.gradba na eukariotska kletka 3.1Kleto~na membrana Nadvore{na obvivka na sekoja kletka takanare~ena - plazmalema i selektivna iretikularana bariera me|u citoplazmata i nadvore{nata sredina na kletkata.Ne se gleda na svetlosen mikroskop ,a na elektronski ima troslojna gradba od dve temni i eden svetol sloj me|u niv. 3.2 .Citoplazma Slo`en sistem :Citoplazmati~ni organeli,hijalplazma (citoplazmati~en matriks).Organelite se zadol`itelni za sekoja kletka ,A hijaloplazmata e bezstrukturen medium vo kogo se nao|aat organelite. Citolazmati~ni organeli:Specifi~ni strukturi so specifi~na funkcija na svetlosen mikroskop imaata ednostavna gradba vo forma na granuli,ni{ki ili vakuoli so razli~na golemina.Slo`enata gradba e vidliva samo na elektronski mikroskop a malite organeli voop{to ne se gledaat na svetlosen mikroskop.Mnogu se dinami~ni ,a pod nadvore{ni vlijanija i od nivnata funkcionalna sostojba ja menuvaat lokacijata,nekoi formata i goleminata i brojnata zastapenost kako i biohemiskiot sostav. Podeleni se na tri grupi: a.Zaedni~ki za site kletki: Endoplazmati~en reticulum, ribozomi. Golxi sistem,lizozomi,mikrotubuli,mitohondrii,peroksizomi. b.Kaj nekoi vidovi kletki: trepki i kam{i~iwa v.Kaj rastitelnite kletki:plastidi,vakuoli i sverozomi, a za `ivotinskite kletki:centrioli ili centrozomi. 3.2.1 Endoplazmati~en retikulum Poradi afinitetot za razli~ni boi se gleda in a svetlosen mikroskop na obi~ni mikroskopski preparati,posebno kaj kletki kaj koi e dobro razvien(pr.nervni kletki).Na citoplazmata se vo forma na golem broj ~estici (partikuli) ili ni{ki so razna golemina .Na elektonski mikroskop se gleda deka e izgraden od lipoproteinski membrani koi me|u sebe zatvaraat potesni ili po{iroki prostori –cisterni,ispolneti so razni hemiski supstancii.Naj~esto ovaa organela e izgradena od brojni edna vrz druga spleskani cisterni .Kaj oddelni vidovi kletki se javuva vo forma na brojni cev~iwa (tubuli) ili meur~iwa (vezikuli). Zatoa se ozna~uva kako lamelaren,tubularen ili vezikularen endoplazmati~en reticulum.Zna~i
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET